Gozdna terapija za starejše v Arboretumu Volčji Potok

Jankova zgodba

Pred kratkim sem spoznala gospoda Janka. Star je 69 let. Ko sva se pogovarjala, so se mu oči zasvetile, ko je pripovedoval, kako je nekoč z veseljem hodil v gore in nabiral gobe. Narava mu je pomenila zavetje, navdih in prostor, kjer je črpal energijo.

Danes pa je njegovo življenje drugačno. Živi sam, saj mu je žena umrla lani. Ima sladkorno bolezen, zato mora še posebej paziti nase. Zaupal mi je, da si ne upa več v gozd. Boji se, da bi padel, in manjka mu družba, s katero bi lahko šel na sprehod. Ker živi v mestu, je stik z naravo zanj postal redek in težko dostopen.

Jankova zgodba ni redka. Mnogi starejši odrasli se znajdejo v podobnem položaju. Narava jim je nekoč veliko pomenila, a s časom postane vse težje ohranjati stik z njo. Prav tu se pojavi možnost za nekaj, kar imenujemo gozdna terapija.

Od gozdne kopeli k gozdni terapiji

Na Japonskem so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uvedli prakso shinrin-yoku, kar pomeni »gozdna kopel«. To je bila javnozdravstvena pobuda za ljudi, ki so živeli v vse bolj urbanem in stresnem okolju. Ideja je bila preprosta: pojdite v gozd, upočasnite, globoko dihajte in zaznavajte okolico z vsemi čutili. Že takrat so raziskave pokazale, da takšno doživljanje narave zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in krepi imunski sistem.

Kasneje se je iz prakse gozdne kopeli razvila gozdna terapija. Gre za bolj strukturiran pristop, ki ga vodi usposobljen izvajalec. Poleg hoje vključuje tudi čuječnost, dihalne vaje, senzorične aktivnosti in skupinske pogovore. Medtem ko je gozdna kopel namenjena splošni sprostitvi, je gozdna terapija posebej zasnovana kot podpora telesnemu, duševnemu in socialnemu zdravju. Še posebej je koristna za ranljive skupine, kot so starejši odrasli.

Moje izhodišče

Ko sem se vpisala v študij gozdne terapije pri Forest Therapy Hub, sem hitro začutila, da bodo prav starejši odrasli tista skupina ljudi, s katero želim delati. Že med študijem sem prepoznala, kako dragocena bi bila gozdna terapija zanje. Omogoča jim varno gibanje, socialno podporo in pomirjujoč stik z naravo.

Zato sem programe začela prilagajati njihovim potrebam. Uvedla sem počasnejši tempo hoje, krajše razdalje, več možnosti za počitek ter poudarek na medsebojni povezanosti in podpori. To me je spodbudilo, da sem svoje delo nadgradila še z doktorskim študijem socialne gerontologije. V njem raziskujem, kako lahko narava podpira zdravje in dobro počutje starejših odraslih.

Arboretum Volčji Potok kot idealna lokacija

Primeren je zato, ker ponuja varne in urejene poti ter številne klopi za počitek. Omogoča raznolik in celosten stik z naravo v vseh letnih časih. Posebej pomembno pa je, da je dostopen tudi tistim, za katere je lahko sprehod po gozdu naporen ali celo nevaren.

Arboretum je prilagojen gibalno oviranim osebam. Poti so primerne za invalidske vozičke, urejena je tudi vsa potrebna infrastruktura: dostopne poti, počivališča, klopce in Stranišča. To omogoča varno, sproščeno in dostojanstveno izkušnjo v naravi za vse, ne glede na telesne zmožnosti.

Meni osebno je Arboretum zelo pri srcu. Vsakič, ko stopim skozi vhod, mi srce poskoči. Narava tam je vedno čudovita in vsakič nekoliko drugačna. Poleg tega tam deluje izjemna ekipa strokovnjakov, vsi s »zelenim srcem«, kar mojemu delu daje dodatno toplino, podporo in navdih.

Kaj pravijo raziskave?

Raziskave iz zadnjih let potrjujejo, da ima gozdna terapija za starejše odrasle številne koristi.

Med njimi so naslednje:

• krepitev telesnega zdravja, saj znižuje krvni tlak, uravnava srčni utrip, zmanjšuje vnetja in krepi imunski sistem;

• podpora kognitivnemu zdravju, saj izboljšuje spomin, koncentracijo in možgansko aktivnost;

• zmanjšanje stresa in depresije, saj znižuje raven kortizola, povečuje čustveno stabilnost in izboljšuje razpoloženje;

• večja socialna povezanost, saj skupinske aktivnosti zmanjšujejo občutek osamljenosti in krepijo občutek pripadnosti.

Čeprav so raziskave pogosto omejene na manjše vzorce in krajše trajanje programov, je sporočilo jasno. Narava lahko na nežen, a močan način podpira zdravo in aktivno staranje.

Arboretum Volčji Potok

Kaj bi to pomenilo za Janka?

Ko si predstavljam gospoda Janka v Arboretumu Volčji Potok, ga vidim, kako počasi hodi po urejenih poteh, brez strahu pred padcem. Spremlja ga majhna skupina, ki mu daje občutek varnosti, in prisotna sem tudi jaz, da ga podpiram. Namesto razpršenih misli začne usmerjati pozornost na vonj svežega zraka, šelestenje listja in dotik hrapavega lubja. V teh trenutkih se v njem prebudi spomin na čas, ko je z veseljem nabiral gobe in raziskoval gore.

Zanj bi gozdna terapija pomenila veliko več kot običajen sprehod. Pomenila bi vrnitev občutka povezanosti, notranjega miru in veselja, ki ga v vsakdanjem življenju pogosto pogreša. Vplivala bi tudi na kakovost njegovega spanca, morda bi znižala krvni tlak in okrepila njegov imunski sistem.

Povabilo na doživetje

Brezplačna predstavitev gozdne terapije za starejše odrasle

Sreda, 1. oktober 2025, 9.30–11.00, Lokacija: Arboretum Volčji Potok

Dogodek je namenjen vsem, ki so starejši od 60 let in si želijo izvedeti več o gozdni terapiji ter jo tudi doživeti. Udeležba je brezplačna, plača se le vstopnina v park.

Prijave: 041 814 449 / ana.hribar@gmail.com

Za vse, ki bi želeli prakso redno vključiti v svoj vsakdan, pripravljam Sredine gozdne terapije za starejše odrasle, ki bodo potekale v oktobru in novembru. Skupaj bomo odkrivali, kako lahko narava postane vir sprostitve, moči in veselja, tudi v poznejših letih življenja.

Jaz komaj čakam. V objemu gozda Arboretuma Volčji Potok.

Ana