O meni
Narava je že od nekdaj prisotna v ozadju mojega delovanja, vendar mi je študij gozdne terapije omogočil, da svojo strast do narave in dela z ljudmi uresničujem na povsem nov način.
Navdušujejo me trenutki, ko z udeleženkami in udeleženci programov skupaj odkrivamo poti do boljšega počutja in se povezujemo z naravo.
Če vas zanima več o tem, kako lahko narava vpliva vaše počutje, ali pa bi se želeli pridružiti kateremu izmed mojih programov, sem le nekaj klikov stran.
Z veseljem bom delila svoje znanje in izkušnje ter odgovorila na vaša vprašanja.
Hvala za radovednost.
Ana
Moja prehojena pot
Če bi me vprašali, kako sem se znašla v svetu gozdne terapije, bi vam odgovorila: Z nekaj radovednosti, veliko strasti in neizmerno ljubeznijo do narave!
Študij in prostovoljno delo v Rimu
Moja akademska pot se je začela s študijem kulturologije, a življenje me je vodilo po zavitih poteh. Med študijem sem nekaj časa preživela v Rimu, kjer sem kot prostovoljka delala pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Med drugim sem sodelovala z Zvezo kmečkih žensk Slovenije, tema mojega diplomskega dela pa je bilo vsakdanje življenje kmečkih žensk.
Ustvarjalno z rokami
Rim me je kasneje znova povabil – tokrat, da srkam njegov ustvarjalni zrak ter se naučim različnih tehnik poslikav in restavriranja lesa. Po vrnitvi domov sem odprla svojo delavnico v Medvodah, kjer sem starim kosom pohištva vdihnila novo življenje.
Sodelovala sem tudi s Centrom ponovne uporabe (CPU), kjer sem vodila delavnice dekorativnega poslikavanja lesa za dolgotrajno brezposelne osebe. Kasneje sem se priučila osnov grafičnega oblikovanja, digitalnega risanja pod imenom Ana Maus ter se vse bolj posvečala fotografiranju in snemanju narave.
Tako se je začela tudi pot, ki me je vodila k povezovanju ustvarjalnega izraza z naravo – v polje, kjer je umetnost postala način doživljanja, umirjanja in stika s seboj.
Klic narave
Po ustvarjalni poti me je poklicala narava in preprosto ji nisem mogla reči ne.
Pri raziskovalno izobraževalnem inštitutu Forest Therapy Hub, ki jasno razlikuje med gozdno kopeljo in gozdno terapijo, sem pridobila dva certifikata.
Najprej sem postala vodnica gozdne kopeli, nato izvajalka gozdne terapije.
Študij mi je dal znanje, kako gozdno terapijo prilagoditi različnim skupinam, kot so starejši odrasli, mamice z dojenčki, ženske v perimenopavzi ter vsi, ki se soočajo s stresom ali iščejo ravnovesje v naravi.
Danes vodim gozdno terapijo, kjer skupaj z različnimi skupinami odkrivamo, kako nas narava lahko umiri, okrepi in poveže. S sabo in drug z drugim.
Prav tako sem svojo metodo čuječe fotografije razvila iz zelo osebne potrebe. Med študijem gozdne terapije me je začelo motiti nenehno iskanje popolne fotografije, občutek da nekaj lovim namesto, da bi to preprosto doživela z vsemi čutili. Spraševala sem se, ali naj opustim fotografiranje, čeprav me osrečuje. Odločila sem se drugače. Ustvarila sem način, pri katerem nastane manj fotografij, a so te globlje, bolj avtentične in predvsem posnete čuječe in zdaj z vsem srcem prenašam znanje na moje radovedne udeleženke in udeležence delavnic.
Moj IKIGAI
Japonci bi temu rekli IKIGAI – tisto, kar daje življenju smisel in razlog za vsak nov dan. V objemu gozda ustvarjam prostor, kjer se lahko sprostimo, umirimo in se ponovno povežemo s sami seboj.
Hobiji in doktorat
Kadar nisem zaposlena z gozdno terapijo, prosti čas posvečam vsemu, kar me osrečuje – družini, fotografiranju, nabiranju divje hrane in gob, risanju, žongliranju ter nenehnemu izzivanju sebe z izstopanjem iz cone udobja, kot je študij socialne gerontologije.
Starejši in Narava: Super Duo!
Neizmerno rada delam s starejšimi ljudmi in me vedno razveseli, ko vidim kako narava blagodejno vpliva na njihov počutje. Izzivi staranja v sodobnem svetu so številni, a stik z naravo lahko prinese olajšanje, povezanost in izboljša kakovost življenja v zrelih letih.
Sodelujem tudi z Arboretumom Volčji Potok, kjer vodim programe gozdne terapije in delavnice čuječe fotografije. Od leta 2024 sem tudi članica študijske skupine Modra palica pod vodstvom dr. Zdenke Čebašek-Travnik, ki razvija pristope za večjo dostopnost narave za osebe z različnimi oblikami oviranosti. Skupaj z Arboretumom smo ustvarili Pot za spomin – pot za osebe z demenco in njihove svojce.
Ana skozi slike
